Za odkrivanje pomena izkušnje telesa ali za zavedanje, kaj izkušnja telesa je, je potrebno ustrezno pojmovanje človeka – človeške osebe.
Telo lahko razumemo na način biologije kot organizem, v katerem potekajo razni biokemični procesi, ki ima jasne značilnosti in omejitve (velikost, težo, opredeljivo zdravstveno stanje…).
Telo na celosten način pa razumemo kot človeško osebo, saj je notranjost človeka (psihoemotivna plast ter duhovno jedro) tesno spojena, združena s snovno razsežnostjo, s telesnostjo (človek je poduhovljeno telo ali telesna duša so nekateri izrazi, ki pomagajo zaslutiti celostnost človeka; teologija telesa govori o zakramentalnosti telesa: telo kot vidno, ki razodeva nevidno skrivnost človeške osebe (ali celo Božjega).
Ko govorimo o izkušnji telesa, torej ne mislim samo na bolečino, na okus, ki ga daje slana juha itn., pač pa mislim na celoto, ki jo lahko zaznave na telesni ravni sprožijo ali pomenijo v človeški osebi, za nekoga.
Življenjska modrost ali dandanes življenjska usposobljenost je zmožnost, da znamo telesne zaznave umestiti v notranji svet človeške osebe in jih zaživeti kot enoto.
Primeri izkušnje telesa, ki me popeljejo globlje v zavedanje, kdo sem ali kaj se mi dogaja, kaj prejemam, so npr.:
menstruacija – sem ženska, zmožna rojstva otroka; sem ženska, zmožna nositi v sebi življenje (drugo osebo) in ga posredovati drugim; sem ženska, ki je pozorna na življenje in ga lahko neguje
fizična moč – sem moški, ki lahko z lastnimi rokami oblikuje svet, ga spreminja; sem moški, ki ima v sebi moč, da z idejami, dejanji oblikuje družbeni svet, se zastavi za pobude, ki so vredne, da vanje vlaga svojo moč; sem moški, ki z močjo svoje življenjske energije (fizičnega dela, idej, pogledov, znanja, odločitev…) v družbi dosegam spremembe v skupno dobro
lakota – v meni je praznina, želodec mi kruli, zmanjkuje mi energije; odkrijem, da sem odvisna od virov energije; hrana, ki jo prejmem, je dar, ki mi pomaga ohraniti življenje; odgovorna sem, da ohranim svoje življenje, potrudila se bom, da pridem do hrane, ki mi bo dala novo moč; ali pa bom zavestno ostala nekaj časa v stanju lakote, občutene potrebe po napolnitvi z resnično hrano – kaj/kdo je moja resnična hrana?; moja lakota lahko postane molitev, je del odnosa z Bogom, prav tako, če je moja lakota potešena.
Izkušnja telesa pomeni prisluškovanje, kje sem, kaj se v meni resnično dogaja (telo ne laže, ampak se v njem stvari preprosto zgodijo, so). Naslednji korak je, kaj z zaznavami storim, kako ravnam s seboj oz s tem, kar se v meni dogaja? Izkušnja telesa je prvi korak v pocelotenje, v proces iskanja ravnovesja med dinamiko zaznave na telesni ali psihoemotivni ravni (odmev na vrednote, na ugodno in neugodno) ter med tem, kdo sem (spoznavanje resnice, kaj je dobro in slabo, kaj želim in s kom sem v odnosu).
Biti v stiku s seboj pomeni biti v stiku tudi z zaznavami v telesu in prepoznavati globino izkušnje, ki se ob tem lahko odpira, ko je to potrebno. Vsake telesne zaznave ne razvijemo v globinsko doživljanje, ker bi bilo tega preveč, so pa vedno sestavni del mene same.
