Prvi korak je literatura. V slovenščini imamo dve knjigi Christopherja Westa: Teologija telesa za začetnike in Dobra novica o spolnosti in zakonu. Kdor išče najprej odgovore na zelo življenjska, praktična vprašanja v zvezi s spolnostjo, naj začne z Dobro novico. Pregledni oris, kaj teologija telesa je, daje pa TT za začetnike.
Prvi korak bo izziv za glavo – poskusiti doumeti, kaj je nauk teologije telesa. Naslednji korak, ki je z razumevanjem tesno povezan, pa je dopustiti, da sporočilo (novost, naboj, oznanilo) teologije telesa nagovori tudi srce. Na tej točki je potrebno več sodelovanja in časa. Srce se bo začelo odzivati, ko se bodo vsebine teologije telesa začele pojavljati v povezavi z vsakdanjim življenjem. Običajno je pot taka, da nas vznemiri neko konkretno vprašanje v povezavi s telesom – npr. kako daleč naj grem z dotikanjem? Kaj naj storim s privlačnostjo, ki jo čutim? Običajno se znajdem v precepu – smem ali ne smem? Je to krščansko ali ne? V tej drugi fazi pride na vrsto 'mletje'. Teologija telesa je evangelij odrešenja telesa, je dobra novica o osvoboditvi vsega človeka. Ko se začnejo prebujati vprašanja, je čas, da se začne duhovni dialog – da pustimo, da nas skozi nauk (ponovni študij že prebranega!) nagovori Jezus Kristus sam, da v nas Sveti Duh opravi delo spreobrnjenja. Ključni trenutki sprejemanja nauka teologije telesa se zgodijo v spreobrnjenju srca – osvobaja nas poželenja, ki je težnja po slabem, preobraža in evangelizira naše misli, čustva, tudi spolno željo, da resnično izraža pravo ljubezen. Takrat spoznamo njeno moč in pravega duha – to je etos odrešenja, milost, ki deluje. Takrat se bodo vprašanja iz 'smem' ali 'ne smem' spremenila v 'kako naj živim več ljubezni in svobode'.
Druga faza odkrivanja teologije telesa postane trajanje, stalnica, ker je spreobračanje srca stalna pot kristjana. Potreben pogoj za rodovitnost tega procesa je poleg študija, pogovora in iskrenega premisleka o lastni izkušnji, še – tišina.
Tišina je čas, ko se zavestno odmaknem od vplivov sveta izven mene, da bi se lahko srečala s seboj, tam pa lahko najdem Boga. Tišino potrebujem, da lahko prisluhnem sebi, da zaznam, kaj mi sporoča telo. Pot do srca gre skozi telo, to je pot spuščanja, a pri tem ostane, da človeka vodi srce (kot središče osebe, ki združuje misel, čutenje in duhovno jedro) in ne telesne zaznave.
Tišino potrebujem, da vzpostavim stik s seboj, obenem pa se odprem v dialog z Bogom, ki me nagovarja na posebej močan način tudi skozi moje lastno telo. Pomembna podpora tišini, zaznavanju lastne izkušnje in razumevanju nauka teologije telesa zame je Božja beseda. Božja beseda je polna Svetega Duha. Biblični človek je celosten, je poln izkustvene govorice, ki vključuje telo. Izkušnje človeka v Svetem pismu postanejo tudi meni razumljivejše, ko zaživim najprej bolj zavestno lastno telesnost. Na ta način se mi odpre večja dostopnost tudi za sporočilo Svetega Duha.
Za resnično rodovitno pot spoznavanja teologije telesa je zatorej pomembno: brati knjige, ki nauk razlagajo, iskreno se soočati z lastno izkušnjo utelešene človeškosti, redno preživljati del dneva v tišini, brati in moliti ob Božji besedi. Vse to nas bo pripeljalo v svežino krščanstva, v bolj osebni odnos s Kristusom. Naravno bo srce zahrepenelo po več Boga - zakramentalno življenje bo dobilo nov smisel in zagon. Sad vsega pa bo v večji osebni svobodi in veselju do življenja, v novem razumevanju smisla samega sebe in poslanstva v življenju. Ljubezen bo dobila otipljiv in globoko prepričljiv izraz.
Pa še tole za vsak primer, da ne bo pomote. Teologija telesa ni samo za zakonce ali tiste, ki hodijo skupaj kot fantje in punce. Zato to ne sodi med pogoje. Teologija telesa je za vse ljudi, saj imamo vsi telo, ki razodeva nevidno notranjost človeške osebe in govori o skrivnosti Božjega.
