Smo pred prazniki, ko poglobljeno zremo Ljubezen. Naj bo zato zapis tokrat drugačen, bolj zgoščen...
Ljubezen, v katero sta poklicana moški in ženska, ne bi bila mogoča, če v razmerah tega sveta ne bi bila 'podprta' z ustreznim načinom za izvršitev. Božja ljubezen, ki je izlita v naša srca (Rim 5,5) išče poti za udejanjanje. V ta namen ima pripravljeno 'fantastično orodje' – naše človeško telo, ki je moško in žensko. Moški in ženska sta ustvarjena vsak kot edinstven svet zase, ki je avtonomno bitje, sposobno življenja in ustvarjanja('izvirna samota' v teologiji telesa). Vendar mu to ne zadošča. Moško in žensko telo, ki se odzove klicu srca, lahko udejanji najglobljo resnico, ki je zapisana v bistvo človeka; človek je srečen, če se lahko iskreno podari drugi osebi ('izvirna enost' v teologiji telesa). Ženska svojo ljubezen izrazi najgloblje s sprejemanjem moškega, moški s podarjanjem samega sebe ženski. Moška in ženska izrazna oblika ljubezni je pogojena s strukturo njunih oseb – duhovno, psihično in telesno, v dnu pa gre za isto – iskreno podaritev ljubljeni osebi. Od kod ta podtalni program, ki je izvir sreče človeka?
Ustvarjeni smo po Božji podobi. Naša matrica, po kateri smo nastali in v kateri se napaja naša neizmerna človeška pestrost enkratnosti vsakega, je Bog sam, je občestvo Oseb.
Zato lahko v drugačnosti, ki je med moškim in žensko, prepoznavamo odmev drugačnosti, ki je v občestvu Presvete Trojice med Božjimi osebami, saj le drugačnost spodbuja preseganje in kliče v odnos. Moško in žensko telo je torej nek zaznamek na internetu stvarstva, ki nam jasno govori o skrivnosti Boga, ki je Sv. Trojica, ki je podarjanje in sprejemanje med Osebami ter dar Ljubezni same.
V tej luči poskusimo v teh dneh zreti moško telo Jezusa Kristusa, ki razodeva v trpljenju sebe tudi kot Boga, Božjo ljubezen, ki se daje do konca (se iskreno podarja). Daje se kot ljubeči mož za svojo ženo (Cerkev, ki sem tudi jaz), daje se kot ljubljeni Sin Očeta. Ne bodimo žalostni, ker trpi in zaradi tega, kar se Mu dogaja, temveč poskusimo zagledati in sprejeti Njegov iskreni dar. Njegovo trpljenje je najmočnejša govorica ljubezni. Naj me žalosti tisto, kar v meni povzroča, da je potreben tak izraz Božje ljubezni, ki odrešuje. Jezus mi s svojim telesom govori, da me ljubi in sprejema nase vso to bolečino in napor, da bi me vrnil v življenje ljubezni, za katero sem ustvarjena in je izvirno namenjena mojemu telesu. Naj govorica Njegovega telesa očiščuje moje srce in usmerja dejanja mojega telesa, da bi lahko bolj pristno živela svojo žensko drugačnost kot pot k več ljubezni (sprejemanja) do vsake človeške drugačnosti, tudi do moških, da bi postajali vsi skupaj eno v Njem, občestvo v ljubezni. Naj postane moškim zgled, kako naj se pristno darujejo za drugačne kot preseganje svoje omejenosti, kot sad neizmerne in pogumne ljubezni.
Naj po veliki noči stopimo z Njim na novo pot življenja z drugačnostjo, ki je v ženskem in moškem telesu, na prečiščeno pot uresničevanja poročnega pomena našega telesa.
Blagoslovljen veliki teden!
Ni komentarjev:
Objavite komentar