ponedeljek, 22. marec 2010

Ustvarjeni po Božji podobi 1 (moški)

Teologija telesa se začne pri dveh temeljnih kamnih – dejstvu, da je človek ustvarjen po Božji podobi in pri dejstvu, da Jezus Kristus v polnosti razodeva človeka samemu sebi.

Če torej želim spoznati, kdo v resnici sem, je najbolj obetavna pot človeško danost (kar kot moški ali kot ženska sem) sprejeti, obenem pa jo odkrivati, razvijati, prečiščevati… s pomočjo Jezusa Kristusa.

Preprosto, obenem pa zakomplicirano, saj to zajema pravzaprav vse življenje.

Ta vikend smo imeli pri nas skupino samih fantov, ki se pripravljajo na prejem zakramenta birme. Še vedno jih čutim v telesu, bi se reklo, ker odmevajo v meni odnosi, ki smo jih na hitro stkali. Fantje so v intenzivni fazi odraščanja, odkrivajo svoje darove, zmedeni so v raznih negotovostih in pritiskih, ki izvirajo iz sprememb v njih samih ter iz okolja v katerem se gibljejo, odločajo se za smer nadaljnjega šolanja, počasi se začenjajo prve zaljubljenosti… V tem dogajanju jih doleti še priprava na zakrament birme.

Nekaj fantov je na tem vikendu opravilo še preizkus pripravljenosti na birmo v smislu preverjanja znanja o veri, poznavanja molitvenih obrazcev itn. Ko so vsi opravili 'izpit', se je ventil, ki jih je stiskal, odprl. Sprostili so ga s skandiranjem, zborovskim ritmičnim izrekanjem besed Očenaša, parkrat so ga tudi zapeli. Čutili so se močne, uporniške, zmagoslavne. V garaži, ko so izkušali, kaj pomeni ujetost suženjstva (sredi biblične ambientacije izhoda iz Egipta), so se nekateri med sabo lotili tudi fizičnega obračunavanja – prerivali so se, vpili, koga udarili. Na hodnikih so se šli pred umivanjem bitke z brisačami. Najraje so prenašali drva v verigi, ustvarjali z lastnimi rokami izdelke, ki so predstavljali darove – športa, družine, prijateljstva. Kar so imeli povedati, so povedali na kratko in hitro, nastopanje pred skupino 55ih jim ni delalo težav, le s petjem in branjem so imeli nekateri zadrege. Fantje! Ustvarjeni po Božji podobi.

Teologija telesa nas uči, da je naše telo zakramentalno. Vidno razodeva nevidno, struktura moškega in ženskega telesa pripoveduje globljo notranjo, osebno resnico, razodeva lahko tudi Božjo skrivnost.

Taisti fantje, ki so se s skandiranjem Očenaša osvobajali od pritiska izpita, ki jih je držal v šahu, so nato zvečer skupaj z menoj iskreno molili desetko rožnega venca po namenih, ki so jih sami izbrali. Niso bili prisiljeni, sami so me izzvali s povabilom. Ti fantje, bojevniki, katerih telesa so vedno močnejša, krepka, visoka, so znanje molitvenih obrazcev uporabili skladno z notranjo resnico. Molili so za vse, ki jih imajo radi – za starše, za prijatelje, za punco, za tiste, ki jih poznajo. Sprejeli so večerni blagoslov – križ na čelo – in potonili v zaslužen spanec.

Moško telo razodeva osebo moškega kot zaščitnika, varuha, tistega, ki je pripravljen nastaviti hrbet in sprejeti udarce, da zavaruje šibkejše ali ljubljene – dekle, ženo. Moško telo razodeva sposobnost hitrih, racionalnih odločitev, vzpostavljanja potrebnih pogojev za življenje, z delom lahko ustvari, kar se potrebuje za življenje. Pripravljen je prestavljati gore. Moško telo razodeva, da lahko moški vnaša življenje v druge, da lahko zaseje novo življenje. Moško telo razodeva sposobnost vodenja, pomirjanja, vliva zaupanje. Moški se lahko daje za drugega, posebej za ljubljeno osebo, žene in otroke, tako, da se vrže v delo, v aktivnost, da se daje do konca, da izgori, se žrtvuje, iztroši do konca. Kdor sprejme tako njegovo darovanje, mu izkaže ljubezen.

Skrivnost ustvarjenosti po Božji podobi, ki se kaže v dejstvu, da smo ustvarjeni kot moški ali ženska, se razbira skozi razumevanje prav moškosti in ženskosti. Moški brez ženske ne more v polnosti razviti svojega bistva človeškosti in obratno. Prav pečat naše moškosti oz. ženskosti nas kliče k preseganju in iti k drugemu, k drugačnemu. To je razsežnost, ki jo bolj doživljamo kot gledamo ali o njej razmišljamo, saj je tako globoko del nas. Zato se je včasih ne zavedamo, ampak ji le sledimo kot notranjemu toku. Teologija telesa nam to najglobljo plast, ki odmeva v naši spolnosti, razodeva kot poklicanost v ljubezen, poklicanost v odnos, v občestvo. O tem več naslednjič, ko se srečamo še z dekleti – z ženskostjo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar